»Moramo sprejeti dejstvo, da je akademik prof. dr. Janko Kos, učitelj in vzornik mnogih rodov slovenskih komparativistov, izjemen intelektualec in pričevalec naše polpretekle dobe in sedanjosti, izstopil iz pisateljskega društva.«
»Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.«
»Da je slovenska družba v krizi, da so v krizi naši politični odnosi, za katere so krive predvsem parlamentarne stranke, da vrednote svobode, bratstva in enakosti izginjajo, da jih nadomeščajo smešenje, zaničevanje, zmerjanje, ustrahovanje in odrekanje pravic šibkejšim, drugače mislečim itd.«
»Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami.«
»Kaj v bistvu to cepivo naredi? Deluje na tumorske celice, povzroči imunski odziv, ki je usmerjen proti tumorskim celicam, in s tem se tumorske celice uničijo. To pomeni: naš lastni imunski sistem opravi vlogo uničevanja tumorskih celic.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju